Raztezanje igra ključno vlogo pri preprečevanju poškodb in zagotavljanju pravilnega gibanja med telesno aktivnostjo. Ne glede na to, ali gre za profesionalnega športnika ali rekreativca, je vključevanje raztezanja v vadbeno rutino pomemben korak k dolgoročni telesni pripravljenosti.
Pred vadbo se priporoča dinamično raztezanje. To pomeni, da raztezanje vključuje gibanje – na primer kroženje rok, počasi nihajoče gibe nog ali rotacije trupa. Takšna oblika raztezanja postopno zviša telesno temperaturo, poveča pretok krvi v mišicah in pripravi telo na intenzivnejše gibe. S tem se zmanjša tveganje za nateg mišic, zvinov sklepov ali druge poškodbe, ki so lahko posledica nenadnih obremenitev na nepripravljenih tkivih.
Po vadbi pa se priporoča statično raztezanje, pri katerem se mišice raztegnejo in zadržijo v določenem položaju od 15 do 30 sekund. Ta oblika raztezanja pomaga mišicam, da se postopno sprostijo, zmanjša se mišična napetost, izboljša fleksibilnost in pospeši regeneracija. Tudi bolečine v mišicah po vadbi so pogosto blažje pri tistih, ki redno izvajajo raztezanje po telesni dejavnosti.
Raztezanje pa ni pomembno le za tiste, ki telovadijo. Tudi pri sedečem delu ali ponavljajočih se gibih (npr. dolgotrajno delo z računalnikom ali vožnja) se lahko mišice zakrčijo in postanejo občutljive za poškodbe. Krajše raztezalne vaje čez dan pomagajo sprostiti napetost in preprečiti kronične bolečine v vratu, ramenih ali križu.
Pomembno je, da se raztezanje izvaja postopno in brez bolečine. Čeprav izboljšanje gibljivosti ne pride čez noč, redna praksa že po nekaj tednih prinese vidne rezultate – bolj sproščeno gibanje, boljšo telesno držo in manjšo možnost poškodb.